Statut

Na podlagi določil Zakona o društvih (ZDru-1-UPB2 Ur. l. RS, št. 64/11 z dne 12.8.2011)  je skupščina, dne 4. marca 2021 v Ljubljani sprejela sklep o spremembah statuta Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije in v ta namen sprejela naslednji

STATUT

DRUŠTVA SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje socialnih delavk in socialnih delavcev.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
Ime društva je Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, kratica: DSDDS.
Sedež društva je v Ljubljani, Topniška 31.

3. člen

Društvo ima svoj znak in štampiljko.

Znak društva sestavlja skupina ilustriranih ljudi. Pod znakom društva se uporablja zapis Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije.

Štampiljka društva je okrogle oblike premera štirih cm, v sredini katere je društveni znak. Na zgornjem obodu kroga je izpisano ime društva v slovenskem jeziku in na spodnjem obodu v angleškem jeziku. Štampiljko društvo uporablja pri pogodbah, finančni in knjigovodski dokumentaciji ter drugih, za društvo pomembnih dokumentih.

4. člen

Društvo sodeluje z drugimi društvi in organizacijami, ki delujejo na področju socialne politike in socialnega varstva, posebej s Fakulteto za socialno delo, Socialno zbornico Slovenije, Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo in pristojnim ministrstvom.
Društvo se povezuje z mednarodno in evropsko federacijo socialnih delavcev.

5. člen

Društvo zastopa in predstavlja predsednik društva, v odsotnosti pa predsednik izvršnega odbora.
Svoje ime in priimek je predsednik društva dolžan sporočiti pristojnemu organu, ki vodi register društev.

JAVNOST DELA

6. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.

Svoje člane društvo redno in podrobno obvešča o svojem delovanju:

–  preko oglasne deske v prostorih društva,
–  preko društvenega glasila in sredstev javnega obveščanja ter tako,
–  da jim omogoča vpogled v zapisnike organa društva.

Društvo obvešča o svojem delovanju širšo javnost tako da:

• objavlja programe dela, poročila o delu ter druga pomembnejša gradiva,
• zagotavlja in posreduje informacije o svojem delu zainteresiranim fizičnim in pravnim osebam,
• vabi predstavnike sredstev informiranja, lokalne skupnosti ter drugih društev in družbenih dejavnikov na seje skupščine, organov društva in na strokovne posvete, ki jih organizira.

 NAMEN DRUŠTVA

7. člen

Namen društva je povezovanje socialnih delavk in delavcev za doseganje ciljev in opravljanje nalog, pomembnih za strokovni dvig in uveljavitev stroke socialnega dela, varstvo interesov poklicnih delavk in delavcev, kakor tudi vpliv na razvoj socialnega varstva in socialne politike ter dosledno varovanje interesov uporabnikov.

8. člen

Društvo opravlja naslednje naloge:

1. spremlja in ocenjuje stanje na področju profesije socialnega dela ter v zvezi s tem daje pristojnim institucijam in zainteresiranim javnostim mnenja, pobude in predloge;
2. vpliva na oblikovanje socialne politike in programov socialnega varstva; zavzema se za dosledno upoštevanje človekovih pravic in uveljavljanje socialne varnosti in pri tem upošteva načela antidiskriminacije, antiseksizma in enakih možnosti;
3. prispeva k predstavitvi in afirmaciji socialnega dela tako, da v skladu s predpisi seznanja širšo javnost s problematiko, delovnim področjem, dosežki in potenciali socialnega dela;
4. spremlja in spodbuja razvoj socialnega dela tako, da razvija metodologijo socialnega dela ter sodeluje pri oblikovanju strokovne terminologije, delovnih postopkov in doktrine socialnega dela na različnih področjih;
5. vpliva na izdelavo normativov in standardov tako, da upošteva profesijo in doktrino socialnega dela;
6. vpliva na stalno izobraževanje in usposabljanje socialnih delavk in delavcev tako, da spremlja, organizira ter predlaga nove izobraževalne programe (specializacije, funkcionalne oblike izobraževanja) in programe za strokovno izpopolnjevanje za člane društva;
7. prispeva k profesionalni rasti svojih članov tako, da jih spodbuja, motivira in usmerja k vseživljenjskemu izobraževanju, specialističnemu in funkcionalnemu usposabljanju in strokovnemu napredovanju;
8. oblikuje in razvija etične norme in načela ter prispeva k etični rasti svojih članov tako, da spremlja doslednost v spoštovanju in izvajanju sprejetih načel in kodeksa etike, da redno navaja in prikazuje primere dobre prakse in opozarja na primere strokovno ali etično dvomljive prakse ter reagira v zvezi s kršenjem etičnih norm;
9. prispeva k osebnostni rasti svojih članov tako, da jim krepi zavest o pomembnosti, uspešnosti in človeški vrednosti njihovega dela, da jih opozarja na simptome izgorevanja ter da razvija, priporoča in omogoča metode, tehnike in tečaje obvladovanja specifičnih poklicnih obremenitev in stresnih situacij ter tako skrbi za poklicno psihohigieno socialnih delavk in delavcev;
10. skrbi za boljšo strokovno informiranost socialnih delavk in delavcev tako, da izdaja lastne publikacije ter razvija založniško dejavnost v skladu s predpisi s tega področja;
11. skrbi za povezanost in medsebojno komunikacijo socialnih delavk in delavcev tako, da občasno organizira strokovna srečanja, predavanja, delavnice, seminarje, strokovne ekskurzije in družabna srečanja;
12. ustanavlja in dodeljuje priznanja in nagrade za inovacije, izjemne dosežke ali življenjska dela na področju socialnega dela:
13. podpira socialne delavke in delavce, da v sodelovanju z drugimi izvajalci socialne dejavnosti dosledno uveljavljajo strokovnost delovanja, tako, da delujejo v strokovnem prostoru povezano in v prid uporabnika;
14. vzpodbuja in se aktivno vključuje v izvajanje socialno varstvenih programov in storitev ter drugih socialnih dejavnosti na lokalni in nacionalni ravni ter mednarodni ravni;
15. ustvarja pogoje in klimo za razvijanje interdisciplinarnih področij in oblikuje metode in postopke timskega dela;
16. v skladu z veljavnimi predpisi prispeva k rednemu izobraževanju in praktičnemu usposabljanju študentov ter pripravnikov socialnega dela tako, da spodbuja prakso, razvija dopolnilne izobraževalne programe, opravlja mentorstvo in tutorstvo ter posreduje pri pridobivanju mednarodnih izkušenj;
17. razvija in podpira prostovoljno delo tako, da širi področja za njegovo uveljavljanje in mu daje nove razsežnosti, nudi strokovno pomoč in supervizijo;
18. pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon, izvaja (druge) dejavnosti in sicer rekreacijske in kulturne dejavnosti, založništvo in tiskarstvo, predelovalne dejavnosti, obdelava podatkov, raziskovanje in razvoj, raziskovanje trga in javnega mnenja, podjetniško in strokovno svetovanje, drugo izobraževanje ter izvajanje socialnovarstvenih programov in storitev; iz teh sredstev se podpira delovanje društva.

ČLANSTVO

9. člen

Članstvo v društvu je prostovoljno.

Člani društva so:

–  redni,
–  častni ter
–  pridruženi.

Redni član društva lahko postane socialna delavka ali socialni delavec, ki sprejme statut društva, poda pisno pristopno izjavo izvršnemu odboru ter plača članarino za tekoče leto.
Za častnega člana razglasi skupščina društva osebo, ki je s svojim delom izredno prispevala k razvoju teorije in prakse socialnega dela ter k uveljavitvi socialnega dela ali samega društva. Naziv častnega člana se lahko podeli tudi rednemu članu društva. Pridruženi član društva postane oseba druge profesije, ki izjavi, da želi postati pridruženi član ter s svojim neposrednim delom, darili ali prispevki želi podpirati delo društva.
Pridruženi člani društva so lahko osebe, ki se izobražujejo ali usposabljajo za poklic socialnega delavca in tisti, ki daljše obdobje delajo kot prostovoljci.
Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tujec.
Za vse člane društva se vodi poseben register, osebni podatki članstva so varovani.

10. člen

Redni člani društva imajo pravice, da:
–  volijo in so izvoljeni v organe društva;
–  sodelujejo na sejah in pri delu organov društva;
–  sodelujejo pri izdelavi in uresničevanju programa in nalog društva;
–  so seznanjeni s programom društva in njegovim finančnim poslovanjem;
–  predlagajo imenovanje oziroma sprejem častnih članov društva;
–  koristijo ugodnosti, ki jih društvo nudi v okviru svojega programa.

11. člen

Redni člani društva imajo dolžnosti, da:
–  spoštujejo določila statuta, druge akte društva ter sklepe organov društva,
–  spoštujejo Kodeks etike socialnih delavk in socialnih delavcev Slovenije
–  prispevajo k uresničevanju nalog društva,
–  razvijajo načela in prakso medsebojne podpore in solidarnosti,
–  prenašajo znanje in izkušnje na mlajše člane in prostovoljce,
–  varujejo ugled stroke in društva,
–  plačujejo članarino.

12. člen

Redni člani društva imajo enake pravice in dolžnosti.
Skupščina ali izvršni odbor društva lahko s posebnimi sklepi omogočita večje ugodnosti pri plačevanju članarine, morebitnih prispevkov in/ali kotizacije za udeležbo na strokovnih posvetih posameznim članom ali skupini članov, posebej nezaposlenim in upokojenim socialnim delavcem, študentom socialnega dela in prostovoljcem.

13. člen

Častni člani, ki niso redni člani društva ter pridruženi člani se lahko udeležujejo zborovanj in dela organov društva ter razpravljajo o posameznih vprašanjih, pri odločanju pa imajo le posvetovalni glas.

14. člen

Članstvo v društvu preneha:
–  s prostovoljnim izstopom iz društva,
–  z črtanjem iz evidence članstva  ter
–  z izključitvijo iz društva.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če izvršnemu odboru posreduje pisno izjavo o izstopu.
Član se črta iz evidence, če kljub opominu ne plača članarine
Z izključitvijo preneha članstvo v primerih kršitve statuta društva ter neizpolnjevanju dolžnosti. O izključitvi odloča častno razsodišče s sklepom. ali izključitvi odloča na prvi stopnji izvršni odbor in na drugi stopnji skupščina društva.

ORGANIZACIJA DRUŠTVA

15. člen

V društvu se kot oblike delovanja za dejavnosti oziroma področja ustanovijo sekcije, aktivi in območne enote društva.
Sekcije ali aktivi opravljajo programske naloge glede na kolektivne potrebe in interese skupin članov, ki delajo na različnih področjih socialnega dela.
Območne enote se ustanavljajo zaradi učinkovitejšega izvajanja in prilagajanja programskih nalog posameznim teritorialnim območjem.
Sekcije, aktivi in območne enote niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s statutom društva. Za svoje delo so odgovorni izvršnemu odboru. Naloge, število članov in predsednika izvoli skupščina.

Organi društva

16. člen

Organi društva so:

• skupščina,
• izvršni odbor,
• častno razsodišče,
• nadzorni odbor,
• predsednik društva.

Za opravljanje določenih nalog skupščina na predlog izvršnega odbora lahko ustanovi stalne ali začasne komisije in odbore kot svoja delavna telesa. Komisije in odbori niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom društva. Za svoje delo so odgovorni skupščini in izvršnemu odboru.

Skupščina društva

17. člen

Skupščina je najvišji organ društva.
Skupščino društva sestavljajo vsi redni člani društva ter častni člani, ki so istočasno redni člani.
Častni in pridruženi člani sodelujejo pri delu skupščine brez pravice glasovanja.

Predsednik društva vodi skupščino do izvolitve delovnega predsedstva.

18. člen

Skupščina društva:
–  sprejema statut društva in odloča o njegovih spremembah ter dopolnitvah;
–  sprejema in dopolnjuje druge splošne akte društva;
–  določa programske usmeritve za mandatno obdobje in sprejema letni program dela;
–  določa proceduralna pravila o svojem delu;
–  sprejema finančni načrt in potrjuje letno poročilo;
–  voli in razrešuje predsednika, člane organov društva ter člane komisij in odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;
–  obravnava in sprejema poročila o delu organov in delovnih teles društva;
–  opravlja druge naloge, pomembne za uresničevanje programskih ciljev;
–  odloča o višini članarine in drugih prispevkih društva;
–  razglaša častne člane;
–  dokončno odloča o prenehanju članstva v primeru izključitve;
–  odloča o pritožbah zoper sklepa izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča;
–  odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
–  obravnava druga vprašanja povezana z nalogami društva.

19. člen

Redno skupščino sklicuje izvršni odbor vsako leto.
Izvršni odbor skliče izredno skupščino po potrebi, dolžan pa je sklicati skupščino na predlog predsednika društva, nadzornega odbora ali na pobudo 10 članov.
Izvršni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če izvršni odbor izredne skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red. Izredna skupščina odloča le o zadevi, za katero je bila sklicana.

20. člen

Člani skupščine morajo biti seznanjeni s sklicem skupščine, predlogom dnevnega reda in delovnim gradivom za delo skupščine najmanj 7 dni pred dnem, določenim za začetek dela skupščine.

21. člen

Skupščina je sklepčna, če je navzoča najmanj ena tretjina članov.
Če predsednik skupščine pol ure po preteku časa, določenega za začetek dela skupščine ugotovi, da ni navzoča ena tretjina članov, velja skupščina za sklepčno, če je navzočih najmanj 10 članov.

22. člen

Skupščina sklepa z večino glasov navzočih članov.
O statutarnih spremembah ali o prenehanju dela društva mora glasovati najmanj dve tretjini navzočih članov.
Glasovanje je praviloma javno, tajno pa v primeru, če tako določi večina članov skupščine.
Glasovanje za volitve predsednika in članov organov društva je tajno.

23. člen

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja.

Izvršni odbor

24. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine, ki skrbi za poslovanje društva in vodi delo društva med dvema sejama skupščine ter opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela po programu in sklepih, sprejetih na skupščini.
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
Izvršni odbor šteje 9 članov, ki jih izvoli skupščina društva za 2 leti, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Izvršni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa štirikrat letno.
Na seje izvršnega odbora se redno vabi predsednika društva v kolikor ni sam sklicatelj, glede na vsebino seje tudi predsednike območnih enot ter stalnih sekcij in aktivov.

25. člen

Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
–  sklicuje skupščino;
–  izvaja sklepe skupščine;
–  pripravlja predloge programskih usmeritev društva, letnega načrta dela ter poročila o delu;
–  pripravlja predloge za spremembe aktov in programskih usmeritev društva;
–  pripravlja predloge finančnega načrta in letnega poročila društva;
–  skrbi za pridobivanje finančnih sredstev društva;
–  tekoče razpolaga s finančnimi sredstvi društva v okviru sprejetega finančnega načrta;
–  razporeja proračunsko rezervo za financiranje posameznih nalog društva, ki jih ob sprejemanju finančnega načrta ni bilo mogoče predvideti ali pa zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev;
–  ustanavlja stalne ali začasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane;
–  obravnava in sprejema poročila o delu svojih delovnih teles;
–  pripravlja gradiva, dokumentacijo in podatke za delo skupščine in njenih organov;
–  odloča o pritožbah zoper odločitev častnega razsodišča na prvi stopnji, za kar lahko pred odločanjem izmed sebe imenuje komisijo;
–  odloča o sklenitvi pogodbenih razmerij in drugih pogodb;
–  vodi register članov društva;
–  pripravlja listo častnih članov in predlaga skupščini njihov sprejem;
–  druge naloge določene s tem statutom in drugimi splošnimi akti društva.

26. člen

Na prvi seji izvršnega odbora člani izvršnega odbora izmed sebe izberejo predsednika.

Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršnega odbora ali predsednik.
Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov izvršnega odbora.
Izvršni odbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.
Član izvršnega odbora ne more biti član nadzornega odbora in častnega razsodišča. Za svoje delo je izvršni odbor odgovoren skupščini.

 Nadzorni odbor

27. člen

Nadzorni odbor nadzoruje delo organov društva in finančno materialno poslovanje društva.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno pregleda finančno poslovanje in premoženjsko stanje društva in o tem poroča predsedniku, izvršnemu odboru in skupščini.
Nadzorni odbor pregleda letno poročilo in sestavi poročilo za skupščino.

28. člen

Nadzorni odbor ima 5 članov ki jih izvoli skupščina društva za 2 leti.
Predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika izvoli nadzorni odbor izmed svojih članov.
Nadzorni odbor je sklepčen, če so prisotni vsi člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih. Za svoje delo je odgovoren skupščini.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani izvršnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah izvršnega odbora, nimajo pa pravice odločanja.

Častno razsodišče

29. člen

Častno razsodišče sestavlja pet članov, ki jih izvoli skupščina za 2 leti, z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednika častnega razsodišča izvolijo člani izmed sebe.
Častno razsodišče se sestaja po potrebi, na pisno zahtevo članov ali organov društva.
Častno razsodišče vodi postopek in izreka ukrepe v skladu z splošnimi akti in sklepi društva ter Kodeksom socialnih delavk in socialnih delavcev Slovenije.

30. člen

Častno razsodišče obravnava disciplinske prekrške in kršitve etičnega Kodeksa socialnih delavk in socialnih delavcev Slovenije
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče so naslednje:
–  kršitev določb statuta,
–  nevestno ali lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
–  neizvrševanje sklepov organov društva.
Ukrepi, ki jih častno razsodišče izreče so opomin, javni opomin in izključitev iz članstva društva.
Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti član društva pravico pritožbe na skupščino društva na drugi stopnji.

 Predsednik društva

31. člen

Predsednika društva izvoli skupščina izmed svojih članov za 2 leti, z možnostjo ponovnega imenovanja.

32. člen

Predsednik društva:
–  zastopa in predstavlja društvo;

–  skrbi za udejanjanje poslanstva društva;
–  vodi seje skupščine do izvolitve delovnega predsedstva;

–  vodi seje organov društva do izvolitve predsednikov organov;

–  vodi seje izvršnega odbora ob nujnih sejah za izvrševanje obveznosti društva;

–  spremlja delo organov društva, sekcij, komisij ter drugih delovnih teles,
–  podpisuje akte, ki jih sprejme skupščina;

–  je odgovoren za oddajo letnih poročil na AJPES in FURS;

–  v nujnih primerih ukrepa v zadevah iz pristojnosti izvršnega odbora;
–  opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti izvršni odbor;
–  skrbi za pripravo in tekoče izvrševanje nalog iz letnega načrta dela.
Za svoje delo je predsednik društva odgovoren skupščini in poroča izvršnemu odboru.

33. člen

Če je predsednik društva odsoten ali zadržan, ga nadomesti predsednik izvršnega odbora.
Za opravljanje posameznih nalog predsednik društva lahko pooblasti tudi druge člane društva.

SREDSTVA ZA DELO IN FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

34. člen

Prihodki društva so:
–  vpisnine, članarine in drugi prispevki članov;
–  darila, volila in prispevki sponzorjev in donatorjev;
–  prihodki iz pogodbenih razmerij;
–  prihodki iz lastne dejavnosti;
–  prihodki iz javnih sredstev;
–  obresti in prihodki iz drugih virov.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov, ga mora porabiti za izvajanje temeljne dejavnosti društva. Delitev prihodkov in premoženja društva med njegove člane.

35. člen

Finančno in materialno poslovanje se vodi v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja ter
zakonodajo o finančno materialnem poslovanju društev, s katerimi je določen način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki so v skladu z računovodskimi standardi za društva.
Društvo ima svoj transakcijski račun.
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z letnim programom dela, programskimi usmeritvami in finančnim načrtom,  ki jih sprejme skupščina. Na redni skupščini člani vsako leto sprejmejo letno poročilo.

36. člen

Letno poročilo društva je javno.
Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo ter poslovanje društva.

37. člen

Društvo lahko ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisana v inventarno knjigo. V inventarno knjigo se vpisujejo tudi drugo, za društvo pomembno imetje ali imetje simbolne narave ter nahajališče trajne dokumentacije.
Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa izvršnega odbora.
Nepremično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa skupščine.

PRENEHANJE DRUŠTVA

38. člen

Društvo preneha delovati po sklepu skupščine, če za takšno odločitev glasujeta dve tretjini članov, navzočih na skupščini.
V primeru prenehanja delovanja društva preide njegovo premoženje na Rdeči križ Slovenije v Ljubljani, Mirje 19.

KONČNE DOLOČBE

39. člen

Ta statut je sprejela skupščina društva dne, 13. decembra 1996.  Prvič je statut spremenila 3. redna skupščina društva 4.12.2000, drugič 4. redna skupščina društva 29.1.2002,  tretjič 5. redna skupščina društva dne 10.3.2017 in četrtič 10. redna skupščina društva dne 4.3.2021.
Spremembe veljajo takoj.

mag. Danica Hrovatič, predsednica

Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije

V Ljubljani, 4. marca 2021

Statut je pisan v moški obliki in velja enako za moški in ženski spol.