ČASTNO RAZSODIŠČE
Kazalo
(ni sestavni del Poslovnika;
namenjeno je zgolj hitremu pregledu predloženega gradiva)
členi / vsebina
1. / opredelitev Častnega razsodišča (ČR)
2. / sestava ČR
3. / kdo lahko sproži primer pred ČR in proti komu
4. / meja zastaranja sproženih primerov
5. / kdaj je mogoča pomiritev (pred uvedbo prijavljenega postopka)
6. / postopek je zaprt za javnost
7. / kdaj je predložena evidenca o sproženem primeru popolna
8., 9. / kdaj lahko ČR postopek začne
10. / vodenje obravnave in sprejemanje sklepov ČR
11. / možnost izločitve članov ČR iz postopka in njegova nadomestitev (zaradi nepristranskosti)
12. / obravnava primera in vabljeni na obravnavo
13. / pristojnosti vodje
14. / možnost začasne prekinitve obravnave
15. / načini, na katere se lahko postopek pred ČR konča
16. / oprostitev odgovornosti za očitano kršitev
17. / ukrepi, ki jih lahko izreče ČR ( = opomin; javni opomin; izključitev iz DSDDS)
18. / vročitev odločbe ČR (posledice)
19. / rok pritožbe
20. / možnost obnove postopka in pogoji zanjo
21. / kako lahko Poslovnik spremenimo, ko je že sprejet in veljaven
22. / kdaj začne (sprejet) Poslovnik veljati
Poslovnik Častnega razsodišča
Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
Častno razsodišče je neodvisen in samostojen organ Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije (DSDDS), ki deluje v skladu z društvenim statutom in Kodeksom etike socialnih delavk in delavcev Slovenije.
Častno razsodišče vodi postopek, ugotavlja odgovornost in izreka ukrepe v zvezi:
– z disciplinskimi kršitvami Statuta Društva,
– s kršitvami Kodeksa etičnih načel socialnih delavk in delavcev.
2. člen
Častno razsodišče sestavljajo trije člani oz. članice in dva namestnika oz. namestnici, ki jih izvoli skupščina društva za dve leti, z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednico oz. predsednika Častnega razsodišča izvolijo člani med sabo na prvi konstitutivni seji z večino glasov.
3. člen
Prioriteta Častnega razsodišča je obravnavanje in odločanje o tistih primerih, katerih pobudniki so organi ali člani DSDDS, uporabnice oz. uporabniki socialnih storitev, profesionalne socialne delavke oz. delavci, prostovoljci in praktikanti, ki delujejo pod njihovim mentorstvom ter javne ali privatne ustanove, v katerih so zaposlene socialne delavke oz. delavci.
Proti posameznikom, ki niso člani DSDDS, Častno razsodišče ne more (brez njihovega pristanka) izrekati odločb, lahko pa o sporni zadevi sprejme stališče v skladu z drugo točko 15. člena.
4. člen
Dokumentacija o prijavi, namenjeni obravnavi, mora biti Častnemu razsodišču dostavljena najkasneje v treh mesecih od spornega dogodka oziroma od datuma, ko je prijavitelj zvedel za sporni dogodek. Starejših primerov Častno razsodišče ne obravnava.
5. člen
Pred uvedbo postopka in med njim si Častno razsodišče prizadeva za pomiritev med udeleženci, če s tem ni ogrožen interes katerega od njih in če to ne bi zmanjšalo ugleda profesije.
Če do pomiritve ne pride, razsodišče začne z obravnavo in primer zaključi v skladu s 15. členom tega Poslovnika.
6. člen
Pred zaključkom postopka pri Častnem razsodišču je udeležba širše javnosti na sejah tega organa, kjer se obravnava sporni primer, izključena.
Poleg članov razsodišča so pri obravnavah konkretnega primera lahko prisotne samo osebe, ki imajo vabilo na obravnavo.
II. POSTOPEK
7. člen
Častno razsodišče o svojem delu vodi evidenco. Iz evidence o obravnavanem primeru, sproženem pred razsodiščem, mora biti razvidno:
– dan vložitve zahtevka in njegova vsebina
– potek postopka in obravnave
– zaključek primera v skladu s 15. členom, skupaj z morebitnimi ločenimi mnenji posameznih članov razsodišča.
Odločbo o obravnavani zadevi podpišejo vsi člani Častnega razsodišča, ki so o zadevi odločali. Odločba se vroči po pošti vsem strankam v postopku.
Celotna dokumentacija o primeru se hrani v arhivu Častnega razsodišča po istih pravilih, ki veljajo tudi za druge dokumente DSDDS.
V primeru, ko se odločba razsodišča nanaša na osebe, ki niso včlanjene v DSDDS, je dokumentacija o primeru dostopna samo neposredno vpletenim, ne pa širši javnosti.
8. člen
Častno razsodišče lahko začne postopek na podlagi pisno obrazloženega predloga, ki mora obsegati naslednje podatke:
– ime, priimek in naslov prijavitelja (anonimne vloge razsodišče obravnava samo izjemoma, ko presodi, da gre za za verjetnost hujših kršitev kodeksa etike ali statuta DSDDS)
– opis primera, ki vključuje: čas nastanka domnevne kršitve, njene posledice, podatke o domnevnem oškodovancu ter okoliščine, ki so pomembne za presojo zadeve
– podatke o osebi (če je znana) oziroma ustanovi, proti kateri je predlagan postopek
– podpis prijavitelja.
Častno razsodišče lahko obravnava sporno zadevo ali se javno izjasni o njej tudi samoiniciativno (tj. brez pisnega predloga, naslovljenega nanj) v primerih, ko presodi, da je skrb za javni interes ali ugled stroke zadosten razlog za takšno izjemo.
9. člen
Ko je Častno razsodišče prejelo ustrezno obrazloženi predlog, ga mora čimprej proučiti in ugotoviti svojo pristojnost ter po potrebi pridobiti dodatno gradivo oziroma informacije o primeru. Na tej podlagi se sprejme odločitev o uvedbi postopka ali o zavržbi predloga z večino prisotnih na seji razsodišča.
Predlog, ki je glede zahtevanih podatkov (iz 8. člena) pomanjkljiv, se lahko vrne prijavitelju, da ga dopolni v roku, ki ga določi razsodišče. Če prijavitelj v pisni obliki ne dopolni predloga v postavljenem roku, ga predsednik razsodišča s sklepom zavrže.
10. člen
Postopek in obravnavo pred Častnim razsodiščem vodi predsednik razsodišča. Vsi sklepi se sprejemajo z večino glasov na sejah razsodišča, kjer je dosežena sklepčnost (tj. prisotnost vsaj treh od petih rednih ali nadomestnih članov oz. članic razsodišča). O sklepih razsodišča glasujejo samo člani(ce) razsodišča.
V primeru odsotnosti ali izločitve lahko predsednik pooblasti drugega člana Častnega razsodišča za vodenje obravnavanega primera.
11. člen
Neposredni udeleženci v sproženem primeru (bodisi prijavitelj ali pa oseba, zoper katero je predlagan postopek, bodisi član razsodišča kot tudi priča ali izvedenc) lahko zahtevajo izločitev enega ali večih članov Častnega razsodišča, če se dvomi o njihovi nepristranosti, oziroma, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o tem.
Sklep o izločitvi člana razsodišča sprejme predsednik Častnega razsodišča po predhodnem posvetovanju z ostalimi udeleženci postopka. Če se izločitev nanaša na predsednika, odločajo o tem ostali člani razsodišča.
V primeru izločitve več kot dveh članov razsodišča mora na pisni predlog o tej zadevi odločati izvršni odbor DSDDS, ki tudi imenuje nove člane razsodišča namesto izločenih.
Član(ica) razsodišča pa je samodejno izločen iz sestave Častnega razsodišča v naslednjih primerih:
– če je sam prijavitelj, oškodovanec ali obdolženec
– če je s prijaviteljem, oškodovancem ali obdolžencem v družinskem oziroma sorodstvenem razmerju
– če je po službeni dolžnosti nadrejen prijavitelju, oškodovancu ali obdolžencu v isti delovni organizaciji
– če v postopku sodeluje kot priča ali izvedenec.
III. OBRAVNAVA
12. člen
Častno razsodišče obravnava primer na eni ali večih sejah, na katerih je zagotovljena sklepčnost članov razsodišča in kamor so pisno vabljeni tudi prijavitelj, oškodovanec in obdolženec ter po potrebi tudi drugi udeleženci v primeru.
Dosežena sklepčnost razsodišča in udeležba prijavitelja na obravnavi je lahko zadosten razlog za njeno nadaljevanje tudi v primeru odsotnosti katerega od ostalih vabljenih.
13. člen
Vodja obravnave skrbi za njen potek v skladu s tem Poslovnikom, pri čemer je pozoren zlasti na naslednje:
– da so vabila udeležencem vročena najmanj deset dni pred obravnavo
– da se med potekom obravnave lahko vsi udeleženci enakopravno vključujejo v razpravo, pojasnjujejo svoja stališča, izražajo mnenja in dajejo predloge
– da se na obravnavi piše zapisnik, v katerega se lahko na zahtevo udeležencev vpisujejo tudi dobesedne izjave
– da presodi o morebitnih razlogih za začasno prekinitev obravnave in sprejme sklep o tem ter določi čas nadaljevanja obravnave po njeni prekinitvi.
14. člen
Član(ica) Častnega razsodišča lahko po potrebi predlaga začasno prekinitev obravnave z namenom, da se Častno razsodišče začasno umakne na posvet o posameznih vprašanjih glede odločanja o primeru.
O takšnem predlogu odloča vodja obravnave in v primeru prekinitve določi tudi čas njenega nadaljevanja, ki mora biti v istem dnevu, ko je bila obravnava sklicana.
15. člen
Postopek pred Častnim razsodiščem se lahko konča na enega od naslednjih načinov:
1. a) če prijavitelj umakne predlog za obravnavo pred Častnim razsodiščem (v katerikoli fazi obravnave prijavljenega primera);
b) če prijavitelj ni prisoten na sejah razsodišča, na katere je vabljen, oziroma, če manjka dvakrat zapored brez opravičila.
2. z razgovorom med neposrednimi udeleženci primera, kjer člani(ce) razsodišča izrecno pojasnijo svoja stališča o sporni zadevi, kar mora biti razvidno iz zapisnika. To je možno v primerih:
a) ko gre za obravnavo posameznikov, ki niso člani DSDDS
b) ko v skladu s težo očitane kršitve Častno razsodišče presodi, da to zadostuje.
Zapisnik o primerih iz 2. točke tega člena se izroči udeležencem in arhivu DSDDS, ni pa namenjen javni objavi.
3. z odločbo:
a) o oprostitvi odgovornosti za očitano kršitev (v skladu s 16. členom);
b) o izreku enega od ukrepov (v skladu s 17. členom).
16. člen
Član DSDDS je oproščen odgovornosti za očitano kršitev v primerih:
– ko očitana kršitev ni dokazana
– ko storitve ali opustitve določenega ravnanja po oceni Častnega razsodišča ni mogoče označiti za kršitev
– ko je sporno ravnanje storjeno v takšnih okoliščinah, da je odgovornost člana DSDDS izključena.
17. člen
Ukrepi, ki jih Častno razsodišče lahko izreče, so:
– opomin
– javni opomin
– izključitev iz članstva DSDDS.
IV. IZVRŠITEV UKREPOV
18. člen
Dokončna odločba Častnega razsodišča se vroči udeležencem v postopku, arhivu in naslednjim naslovnikom:
– ob izreku opomina se dokončna odločba vroči delovni organizaciji, v kateri sta zaposlena obdolženec in prijavitelj, oziroma, kjer je do obravnavane kršitve prišlo. Če ob tem Častno razsodišče presodi, da je s primerom (zaključenim z opominom) koristno seznaniti tudi širšo javnost, lahko zaradi preventivnih učinkov javno objavi povzetek dokončne odločbe v obliki, iz katere ni razvidna identiteta kršilca;
– ob izreku javnega opomina se dokončna odločba javno objavi v glasilu ali reviji s področja socialnega varstva, vključno s podatki o kršilcu oziroma organizaciji, v kateri je do kršitve prišlo;
– ob izreku izključitve iz članstva DSDDS se z dokončno odločbo ravna enako kot v primeru javnega opomina, s tem da se na organe DSDDS naslovi tudi zahtevek za izključitev iz društva.
19. člen
Zoper odločbo Častnega razsodišča imajo neposredni udeleženci v postopku pravico do pritožbe na skupščino DSDDS v roku petnajstih dni po vročitvi odločbe.
Ukrepi v zvezi z odločbo se (v skladu s 18. členom) izvršijo po zaključku pritožbenega postopka.
20. člen
Postopek pred Častnim razsodiščem se lahko obnovi na zahtevo prvotnega predlagatelja postopka, oškodovanca, prizadetega člana DSDDS (zoper katerega je bila izdana odločba), na zahtevo člana Častnega razsodišča, organov DSDDS ali s strani tretje osebe, ki izrazi neposreden interes za obnovo postopka.
Rok za obnovitev postopka je 60 dni od datuma, ko je pritožitelj zvedel za nova dejstva ali dokaze o primeru in najkasneje v enem letu od izdaje odločbe.
O zadevi za obnovo postopka odloča Častno razsodišče, ki je dolžno ugotoviti, ali so podani razlogi za obnovo.
V. KONČNE ODLOČBE
21. člen
Pobudo za spremembo tega Poslovnika lahko poda vsak(a) član(ica) DSDDS v pisni obliki. O pobudi za spremembo Poslovnika razpravlja Izvršni odbor DSDDS v sodelovanju s člani(cami) Častnega razsodišča, njegove spremembe oz. dopolnitve pa predloži Skupščini DSDDS.
22. člen
Poslovnik o Častnem razsodišču sprejme skupščina DSDDS in začne veljati z dnem, ko je javno objavljen.